Čestitke ob dnevu reformacije

Danes obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Jezik predstavlja temelj identitete in kulture naroda, je tudi naša vez s preteklostjo.

Danes vemo, da je gibanje, ki ga je Martin Luther sprožil z zahtevo po preoblikovanju in prenovi rimokatoliške cerkve na temelju 95 tez, ki jih je 31. oktobra 1517 obesil na vrata cerkve v Wittenbergu, daleč preseglo okvire prenove vere in Cerkve. Prineslo je tudi revolucionarne spremembe v družbenem in kulturnem življenju Evrope in širše.

Reformacija je med drugim pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih. V središču protestantizma je bila sicer božja beseda, a le-ta zapisana v jeziku, ki je bil ljudem blizu, ki so ga razumeli in govorili. S prevodom Biblije v splošno razumljivo nemščino in po Luthrovem zgledu tudi v druge jezike, pa je ta postala dostopna vsakomur, ki je znal brati. S tem so se odprla vrata splošnemu izobraževanju, s katerim se je povečala pismenost celotne populacije.

Tudi slovenski jezik pri tem ni bil izjema, saj v tistem času med drugim izideta prva knjiga v slovenščini, slovenska slovnica ter prvi celovit prevod Svetega pisma. In nedvomno je bil vpliv in pomen Krškega v tistem času izjemen, zato smo lahko in moramo biti v teh dneh toliko bolj ponosni. Prevod Biblije Jurija Dalmatina in prva slovenska slovnica Zimske urice Adama Bohoriča sodita poleg Trubarjevih del med ključna velika dela za slovenski narod, saj je bila začrtana pot slovenskega jezika.

Morda je to razlog, da nekateri to obdobje štejejo kot najustvarjalnejše dejanje naše zgodovine. Spremenil se je odnos do slovenskega jezika, povečala se je zavest o pripadnosti skupnosti Slovencev, začel se je kulturni razvoj.

Naj bo dan reformacije priložnost za tehten premislek o jezikovni in siceršnji dediščini protestantizma, ki je postavil temelje oblikovanja slovenske narodne zavesti.

Čestitke ob dnevu reformacije.

Župan Mestne občine Krško Janez Kerin s sodelavci