Glasujte za NAJ PROSTOVOLJCA/PROSTOVOLJSKO ORGANIZACIJO občine Krško v letu 2017
Prostovoljsko delo ima velik pomen za razvoj in prihodnost vsake lokalne skupnosti, saj prispeva k razvijanju solidarnosti, zato ga je potrebno negovati in ustrezno vrednotiti. Občina Krško je objavila javni natečaj za naziv »Naj prostovoljca« in »Naj prostovoljsko organizacijo« za leto 2017. Občanke in občane vabimo, da med kandidati, ki so jih predlagale različne organizacije in njihovo delo predstavljamo v nadaljevanju, izberete tistega oz. tisto, ki je po vašem mnenju v lanskem letu na področju prostovoljstva prispeval največ. Glasovnica je na voljo v Posavskem obzorniku (ki je izšel 26. 4. 2018).
Društva upokojencev v občini Krško
Vsi starejši v Sloveniji si želijo preživeti starost doma, v svojih lastnih gospodinjstvih. Odhod v dom za starejše je v veliki večini primerov izhod v sili, ko doma ni več moč zagotavljati dovolj pomoči. Upokojene strokovnjakinje Slovenske filantropije, Združenja za promocijo prostovoljstva in Zveze društev upokojencev Slovenije so pričele razvijati projekt medsebojne pomoči starejših, da bi lahko čim dlje ostali v domači oskrbi. Idejo so razvijali od leta 1995, v sedanji obliki teče od leta 2004.
Cilji projekta so:
- Spoznati potrebe starejših, ki živijo doma
- Poiskati tiste, ki ne znajo/ne morejo/nočejo iskati pomoči
- Vzpostaviti stalen kontakt z javnimi službami in drugimi nevladnimi organizacijami (RKS, Karitas) in jim posredovati podatke o potrebah, če se seveda obiskani strinjajo,
- Organizirati pomoč v lastnih vrstah (servisna dejavnost, delavnice, obiski osamljenih)
- Seznanjati lokalno skupnost o kvaliteti življenja in potrebah starejših, ki živijo doma ter
- Vzpostaviti nadzor civilne družbe nad delom vseh, ki se ukvarjajo s pomočjo na domu
Cilj je poiskati vse tiste prebivalke in prebivalce Slovenije, starejše od 69 let, ki živijo v svojih lastnih gospodinjstvih ali skupaj s sorodniki in potrebujejo za to, da bi lahko čim dlje ostali v svojem domu, dodatno pomoč okolja. V gibanje nameravajo vključiti vseh 507 društev upokojencev, ki delujejo v ZDUS. Projekt sofinancirajo FIHO, MDDZS in občine, kjer projekt izvajajo.
Prostovoljke in prostovoljci društev upokojencev obiščejo v svojem kraju vse vrstnike, starejše od 69 let, zapišejo njihove potrebe in skušajo najti pomoč, če se obiskani s tem strinjajo. Pomoč poiščejo v javnih ustanovah: v Centrih za socialno delo in v osnovnem zdravstvenem varstvu,pri patronažni službi in na lokalni skupnosti. Humanitarno pomoč skušajo zagotoviti z vključevanjem Rdečega križa in Karitasa. Druženje, vključevanje v interesne skupine starejših, laično pomoč (prinašanje iz trgovine, prevoz do zdravnika, urejanje vrta, branje, redno obiskovanje) pa nudijo prostovoljci v samih društvih upokojencev.
Društva upokojencev, ki so bila do sedaj zelo aktivna v aktivnostih za promocijo zdravja svojih članov, so pričela z vključitvijo v projekt bolje vključevati tudi tiste svoje člane, ki se zaradi bolezni ali invalidnosti niso mogli vključevati v redne aktivnosti društev. Še več, s tem projektom se društva odpirajo navzven v svoje okolje, saj v svoje aktivnosti in v organizacijo pomoči vključujejo vse starejše, ki to želijo, ne glede na to, ali so člani lokalnega društva upokojencev ali ne.
Prostovoljce in njihove koordinatorje v društvih ter izobraževalce prostovoljcev upokojeni strokovnjaki, vključeni v projekt, redno letno izobražujejo. Koordinatorji opravijo letno dve dvodnevni izobraževanji, izobraževalci prostovoljcev eno dvodnevno, prostovoljci pa opravijo vsako leto enodnevno izobraževanje.
Prostovoljno gasilsko društvo Videm ob Savi
Ko se je v 18. stoletju pričela pojavljati stalna strokovna služba pripravljenosti za gašenje požarov, se ustanovijo prostovoljne požarne obrambe. Kljub nasprotovanju nemškega Türenverein–a se kasneje na Slovenskem ozemlju v 19.stoletju prično ustanavljati Prostovoljna gasilska društva. Prostovoljno gasilsko društvo Videm ob Savi je tako ustanovljeno 1888 kot Freiwillige Feuerwehr Videm (Prostovoljna požarna obramba) in sodi med starejša društva na slovenskem. Za njegov začetek je Videmčan Karel Podjed podaril zemljišče, člani pa so z lastnimi sredstvi in prispevki občanov zgradili dom. Z letom 1919 se društvo preimenuje v PGD Videm ob Savi in se prično uporabljati tudi slovenska povelja.
Društvo se je soočilo s svetovno vojno, ki mu je porušila dom in izropala opremo. Po zaslugi Videmčanov, po osvoboditvi, prično z obnovo doma, najde pa se tudi nekaj opreme kot so voz, ročna in motorna brizgalna. Z iznajdljivimi in sposobnimi Videmčani je društvo dobilo zagon in z razvitjem praporja leta 1955 ter nabavo gasilskega vozila v letu 1958 začne delovati na požariščih. Po zaslugi veteranov, naših aktivnih predhodnikov, smo tako društvo s častitljivo starostjo in pripadnost je tista, ki goji tradicijo ter predstavlja odličnost pri dobrodelnosti v kraju. V mestni krajevni skupnosti Krško sta dve prostovoljni društvi, a imamo skupna prostranstva, skupno reko Savo ter skupno odgovornost do naših sokrajanov. Zavedamo se odgovornosti, zato skušamo z novimi idejami in pridobivanjem novih znanj uresničevati poslanstvo, humanost, zagotoviti organiziranost ter gojiti usklajen razvoj, da bi zagotovili požarno varnost in bi bili pripravljeni v drugih naravnih nesrečah.
Društvo je povezano v Gasilsko zvezo Krško in s sosednjimi društvi v sektorju. Sodelovanje ni omejeno le na tekmovanje in intervencije, temveč formalna organiziranost društev pomaga tudi pri reševanju najrazličnejših potreb. Trudimo se in vzgajamo mladino, ki je v pohodu željnih izzivov in upamo, da bomo znali ohraniti njihove interese in jih kot perspektivne mlade formacije uveljaviti kot dobre pripadnike humanitarnega dela našega društva, ki bo nasledila naslednje generacije.
Z izobraževanjem gasilcev operativcev in pridobivanjem znanja lahko kvalitetno prispevamo k preventivni zaščiti v tehnološko razvitem domačem okolju, ko se izpopolnjujemo in imamo znanje in sposobnosti potrebne za varno delo, veščine pri zaščiti pred ognjem, usposobljenost s področja specialnosti kot so izolirni dihalni aparati, požari v naravi, notranji požari, reševanje iz vode, tehnično reševanje, prva pomoč in upravljanje z radijskimi zvezami.
Tekmovalne formacije pionirjev, mladincev, članov in članic predstavljajo športno urjenje in s pridobljenimi spretnostmi udeleževanje v gasilsko športnih disciplinah. Želimo in trudimo se, da ostanemo složni, si pomagamo in gradimo društvo za naslednje generacije, ki bodo ohranile družbeno odgovorno pripadnost, svojo identiteto in tradicijo za rodove, ki bodo živeli v teh krajih.
Zveza prijateljev mladine Krško z 278 prostovoljci je tudi v letu 2017 izvajala številne programe, od letovanja otrok in mladostnikov, zimovanj za otroke iz socialno manj spodbudnih okolij, v tednu otroka, dnevu za spremembe, psihosocialna pomoč in svetovanje in drugih, v katerih je bilo vključenih 61 novih prostovoljcev.
Alenka Preskar sodeluje v programu Prostovoljna psihosocialna pomoč uporabnikom v okviru CSD Krško. Prostovoljno delo z visoko mero odgovornosti in empatije opravlja v Varni hiši, v različnih skupinah za samopomoč, pomoč nudi tudi osebam s težavami v duševnem zdravju.
Anica Ivnik je prostovoljka na CSD Krško, ki aktivno sodeluje pri vseh prireditvah in delavnicah, že nekaj časa pa na domu obiskuje invalidno osebo. Bila je tudi ena izmed prvih prostovoljcev, ki se je prijavila za prostovoljne prevoze starejših oseb v projektu Sopotniki, pri čemer se je izkazala kot ena najbolj iznajdljivih, natančnih in odgovornih prostovoljk.
Branko Turnšek
Turnšek Branko se je vključil v gasilstvo kot pionir. Bil je tekmovalec in več let desetar gasilske desetine. S trdim delom je dosegel, da je njegova desetina posegala na tekmovanjih po najvišjih mestih. Enako je nadaljeval kot mladinec in se vedno pripravljal na izvajanje tekmovalnih in drugih nalog. Tudi tu je dosegal najboljše rezultate. Pri 19 letih je uspešno zaključil tečaj za čin gasilca in se vključi v operativno enoto. Kot operativni gasilec se je redno udeleževal vaj in intervencij. Ker ga je veselilo delo mladine je veliko časa posvetil tudi usposabljanju za vodenje mladine. Kot mentor gasilske mladine je pripravljal mladino na tekmovanja in dosegal celo vrsto najboljših rezultatov. Vedno je strmel k večjemu znanju in dopolnil je svoje gasilsko znanje z uspešnim zaključenim tečajem za vodjo enote. Zaradi njegovih uspehov, znanja in vneme so mu člani društva zaupali funkcijo predsednika društva. Z njegovim delom je društvo kar zacvetelo. Med mandatom je opravil tudi tečaj za vodjo enot in si pridobil še več znanja in sposobnosti, da je lahko deloval na vseh področjih. V predsedniškem mandatu je bil pobudnik in organizator za rušenje in obnove gasilske orodiarne. Tik po zaključku predsedniške in prevzemu funkcije podpoveljnika društva se je v istem letu že zgradila nova orodiarna. Člani društva so videli napredek in ga izvolili v poveljnika društva. Funkcijo poveljnika v društvu opravlja še danes. Vedno je strmel k boljšim pogojem dela in opreme. KS Dolenja vas je leta 2006 položila temeljni kamen za večnamenski dom v katerem imajo prostore tudi gasilci - garaže in pisarno. Uspešno se je zavzemal za gasilske prostore. Uspešno skrbi za operativno pripravljenost gasilske desetine, sodelovanje na tekmovanjih in hitro posredovanje na intervencijah na območju domačega društva in v okviru sektorja. Pod njegovim vodstvom je društvo sodelovalo tudi na katastrofalnem požaru na Krasu. Zaradi njegovih organizacijskih sposobnosti, predvsem pa njegovega odnosa do vseh članov društva dosega povezanost članov tudi v okviru delovanja v krajevni skupnosti. Med delovanjem je opravil tudi tečaj za sodnika GŠD in redno hodi na testiranja in sodi na pokalnih, tekmovanjih GZ in regijskih tekmovanjih. Leta 2010 je društvo pridobilo v uporabo gasilske prostore v večnamenski dvorani, katera je ponos vseh krajanov. V času opravljanja funkcij je društvo pridobilo nove prostore, obudilo sodelovanje s pobratenim društvom Litija, nabavilo novo MB Tomos, pridobilo lastništvo za gasilski dom (šola) in ga obnovilo, pričeli s protipožarnim varovanjem na prireditvah na dirkališču Raseland v Vrbini, nakupilo zaščitno opremo za operativne gasilce, člani so se redno izobraževali, leta 2010 prevzelo GVM-1 s sofinanciranjem GZ, društvo je pridobilo vozilo s cisterno TAM 110, opremi so s stalažami in omarami garažo in pisarno, kupili priklopnik za prevoz MB, leta 2013 podpisana menjalna pogodba s KS (objekt šola etažni lastnik večnamenskega prostora), kupili novo MB Honda in v letu 2016 pridobitev sodobnejše gasilske avtocisterne TAM 260 s 5000l vode od tovarne NEK.
Je pogost obiskovalec pisarne gasilske zveze, kjer se posvetuje o izvajanju nalog ali pa prijavlja tekmovalne desetine na razna tekmovanja. Gasilski zvezi je poznan po veliki aktivnosti v društvu. Zelo je uspešen pri povezovanju mentorjev mladine, ker zna posredovati svoje izkušnje tudi drugim predvsem mlajšim mentorjem. Pri opravljanju dela z mladino pri organizacijah – planu mladinske komisije GZ Krško vedno sodeluje pri samih razpravah in organizacijah dela. Kot gasilski sodnik vedno priskoči na pomoč pri pripravah na tekmovanja in samem sojenju na tekmovanju. Od prve organizacije kviza za mladino po razpisu GZS, Branko in ostali člani vedno sodelujejo pri organizaciji in ponudijo prostore.
Darko Anžiček
Darko Anžiček je član Društva potapljačev VIDRA Krško v sklopu katerega deluje kot inštruktor potapljanja in je tudi dolgoletni član Štaba CZ Občine Krško. Leta 1998 je bila v okviru Društva potapljačev VIDRA Krško ustanovljena reševalna postaja Krško, ki deluje v okviru Podvodne reševalne službe Slovenije. Darko Anžiček je bil pobudnik ustanovitve podvodne reševalne postaje v njej pa delujejo najbolj izkušeni potapljači. V okviru akcij reševanja, iskanja in varovanja ljudi in premoženja v vodi in na vodi je redno sodeloval v različnih reševalnih akcijah na rekah in jezerih na območju Posavja in celotne Republike Slovenije.
Posebno se je izkazal tudi kot pobudnik, organizator in udeleženec številnih ekoloških akcij čiščenja rek, jezer in morja. Za izkazovanje vrhunske strokovne usposobljenosti, izkušenosti, operativne aktivnosti in uspešnosti na področju podvodne reševalne dejavnosti na državni ravni je Darko Anžiček prejel zlati znak Podvodne reševalne službe Slovenije.
Darko Anžiček se poleg visoke strokovnosti odlikuje z organizacijskimi sposobnostmi, stalno skrbjo za ohranjanje dobrih človeških odnosov v ekipah in vzpodbujanju pozitivnega odnosa do našega okolja. S svojim znanjem, strokovnostjo in požrtvovalnim delom je dal velik prispevek k delu potapljačev pri reševanju iz vode in na vodi v Posavju in Sloveniji. Kot inštruktor potapljanja pa skrbi za izobraževanje in usposabljanje novih rodov potapljačev in reševalcev v Posavju.
Darko Anžiček je od leta 1995 član Štaba CZ Občine Krško. Njegovo neprecenljivo znanje je pomembno pri izdelavi načrtov kjer se kot dejavnik tveganja pojavljajo nevarne snovi nepogrešljiv pa je tudi pri zagotavljanju logistične podpore v primeru večjih nevarnosti in ogrožanja na območju občine Krško. Zaradi teh operativnih uspehov in takih vrlin je Darko Anžiček zelo cenjen med člani v društvu, kot inštruktor potapljanja na državni ravni.
S svojim delom Darko Anžiček močno prispeva k ugledu sistema zaščite in reševanja na lokalni ravni in širše ter daje odličen vzor mlajšim generacijam ter s tem pokaže kako dragocen je lahko prispevek vsakega posameznika v verigi poslanstva na področju varstva pred naravnimi in drugimi in nesrečami. Darko Anžiček je tudi ustanovni član Lions kluba Krško in v njem deluje že od leta 1996. V delovnem letu 2004/05 je bil tudi predsednik kluba. Deluje na področju medsebojne pomoči, še posebej otrokom in mladostnikom, ostarelim, bolnim in nemočnim ljudem ter tudi na področju varovanja okolja. Za delo v klubu je prejel že več priznanj.
Ivan Šturbej je aktiven član različnih senovskih društev. V Turističnem društvu Senovo opravlja funkcijo skrbnika krušne peči v Uradniški koloniji, v PGD Senovo je gospodar društvenega premoženja, v Društvu upokojencev Senovo je član športnih ekip, v KO ZB za vrednote NOB pa se redno udeležuje akcij obnove objektov partizanske tehnike in bolnice.
Nazmija Hasanovič
V projekt prostovoljnega dela na Centru za socialno delo Krško ( v nadaljevanju CSD ) se je g. Hasanović vključil leta 2015. Na CSD-ju je možnost vključitve v obliko prostovoljnega dela na več področjih ( delo s starejšimi, pomoč osebami s težavami v duševnem zdravju, učno pomoč in osebno pomoč otrokom, ki so ogroženi v psihosocialnem razvoju zaradi neugodne družinske situacije ali drugih neugodnih dejavnikov in ki že imajo psihosocialne motnje). G. Hasanović je izbral področje dela z otroki in mladostniki. Svojo odločitev je obrazložil takole; veliko let sem delal v proizvodnji, sedaj pa želim pomagati ljudem, otrokom, kajti želim dati doprinos boljšemu počutju, pomagati, istočasno pa s tem bogatiti samega sebe. Hasanović opravlja delo prostovoljca z otroki in mladostniki v Kriznem centru za otroke in mladostnike Krško ( v nadaljevanju KCM Krško). Prostovoljec v KCM Krško izvaja učno pomoč otrokom, družabništvo ( spremljanje na sprehodih, pogovori z mladostniki), vključuje se v športne aktivnosti, igranju z družabnimi igrami. Otroci zelo radi s prostovoljcem Nazmijo odidejo na bližnje šolsko igrišče, kjer skupaj igrajo košarko, nogomet, po dogovoru pa se odpravijo tudi na krajši kolesarski izlet po bližnji okolici. G. Hasanović ima razvit občutek za pristop do otroka, zna ga motivirat, zna ga pritegniti, da se vključi v prostočasno dejavnost, hkrati pa ga usmerjati in animirati, da se vključi in prilagodi skupini, da upošteva pravila in dogovore. K svojemu delu g. Hasanović pristopa zelo odgovorno, točno. Kadarkoli smo strokovni delavci poklicali g. Hasanovića ( lahko je to bilo tik pred zdajci, ko smo res potrebovali pomoč v istem dopoldnevu ali popoldnevu), se je takoj odzval in nam prišel na pomoč. Njegova nesebičnost se kaže tudi v njegovem odnosu do otrok oziroma mladostnikov. Otroci se ga hitro zapomnijo in povprašujejo po njemu. Otroci in mladostniki s prostovoljcem Nazmijo dobijo prijatelja, s kateri se je lažje pogovarjati o nekaterih stvareh kot s starši in učitelji, ki se ne odziva z jezo in je strpen, če nečesa ne znajo pri domači nalogi, ki jim je vzor za učenje pozitivnega vedenja in uspešnega reševanja težav, s katerim se skupaj učita, igrata in gresta na izlet.
Sandi Lekše
je član gasilske organizacije in aktiven gasilec že 23 let. Izredno aktiven je v svojem matičnem gasilskem društvu PGD Veliki Kamen, kjer je od leta 2013 član upravnega odbora in opravlja naloge blagajnika. V preteklih mandatih je bil mentor mladine v PGD Veliki Kamen in je pobudnik za ustanovitev prve mladinske točke v Sloveniji.
V zadnjih letih je vodja izjemno odmevne prireditve Koprivniška noč, katere vodilo je zbiranje sredstev za dobrobit ožje lokalne skupnosti. Zbrana sredstva so bila namenjena za gasilsko opremo, javno dostopni defibrilator ter ograjo okoli igrišča pri Osnovni šoli Koprivnica. Vodil je tudi dobrodelno akcijo zbiranja sredstev za pomoč sovaščanu, ki je zaradi neurja v letu 2015 ostal brez strehe nad glavo. Sandi Lekše je bil v letu 2017 idejni vodja akcije »Kdo te bo danes peljal domov«. Akcija je bila odmevna v širšem okolju, saj je s svojo izvirnostjo opozarjala na varnost v cestnem prometu.
K navedenim aktivnostim je pritegnil različne strukture izvajalcev nalog zaščite in reševanja iz Občine Krško, Posavja ter tudi širše. Pri pripravi in izvedbi dogodkov je poleg visoke strokovnosti in usposobljenosti pokazal izjemne vodstvene in organizacijske sposobnosti.
V ožji in tudi širši lokalni skupnosti je Sandi Lekše poznan kot človek z velikim srcem, ki je vedno pripravljen pomagati.
Sandija Lekšeta, poleg operativnih in strokovnih znanj ter odločnosti ob izvajanju nalog odlikuje neposrednost in organizacijska predanost, zato je med sodelavci cenjen in spoštovan.
Sandi Lekše je s svojo izjemno energijo, ki jo vlaga v delovanje PGD Veliki Kamen, v ožji lokalni skupnosti dosegel visok nivo zavedanja pomena zaščite in reševanje, preventivnega delovanja, izobraževanja in vzajemne zaščite in reševanja. Z akcijo »Kdo te bo peljal domov« je bil ožji in širši lokalni skupnosti ter tudi širše predstavljen koncept preventivnega delovanja pri preprečevanju nesreč v cestnem prometu. Bistvo celotne akcije pa je širše, ker nagovarja ljudi, kako pomembno je preventivno delovanje ter osebna in vzajemna zaščita. Pokaže, koliko intervencijskih enot in drugih služb je potrebno aktivirati za trenutek nepazljivosti ali nespametnega ravnanja posameznika. Nagovarja prebivalce, da so sami odgovorni za svoje življenje in tudi za življenje drugih v okolju bodisi v cestnem prometu, bodisi v življenju v raznih skupnostih (večstanovanjske stavbe in požarna varnost, skrb za sočloveka in državljanski pogum pri reševanju ponesrečencev).