Vedno dobrovoljna in živahna Rozalija Žibert iz Brezja pri Senušah pri svojih 90 letih nadaljuje tako, kot je bila vedno vajena: z delom v vinogradu, s koso v roki in s hišnimi opravili, da njena hiša ostaja prijeten dom za vse, ki jo obiskujejo. Častitljiv jubilej je praznovala v nedeljo, 10. novembra, ko sta se je z dobrimi željami spomnila tudi podžupanja občine Krško Ana Somrak in predsednik Društva izgnancev Leskovec Franci Žičkar skupaj s svojimi članicami.
Zalka se je kot ena izmed petih otrok leta 1924 rodila v Vrhuljah. Mladost je preživljala pri starem očetu v Kočnem. Pred 62. leti pa se je poročila s svojim Stanetom in zaživela v Brezju. Ni ji bilo vedno postlano z rožicami, saj so ji umrli trije otroci, a je s svojo močno voljo in občudovanja vrednim optimizmom zmogla premagovati težave. »V mami imamo zgled potrpežljivosti, nikoli ne obupa in vedno za vse najde lepo besedo,« pravijo njeni domači. Poslanstvo gospodinje ji je bilo položeno v zibko, skupaj s trdim kmečkim delom, pri katerem je bila vedno tako urna in spretna, da so jo po tem poznali daleč naokoli. Tudi med drugo svetovno vojno je izseljeništvo preživljala na veliki kmetiji nemškega kmeta, kjer se je v vzdržljivosti še bolj prekalila. Velikokrat lačna, prezebla in opešana je v tistih težkih časih delila usodo z mnogimi, ki jih je vojna vihra prikrajšala za najlepša leta mladosti, a hkrati se je tudi naučila, kako pomembno je, da se v življenju znaš spoprijeti z usodo in z veliko zaupanja v boljši jutri premagovati vse preizkušnje.
Praznovanje njenega visokega življenjskega jubileja je minilo z veliko dobre volje in v družbi lepe pesmi, v kateri je danes ujetih že za devet desetletij spominov. Njihov velik sestavni del sta hčerki Verica in Stanka z družinama.
