NOVA MEJNIKA V (SAMO)OSKRBI SLOVENIJE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IZ OBNOVLJIVIH VIROV IN V PROMETNI PRETOČNOSTI MESTA
V Krškem bomo danes prvič zapeljali po novi obvoznici, ki je izjemnega pomena za mesto, v katerem bomo ob 12. uri slovesno odprli tudi Hidroelektrarno Krško (HE Krško), tretjo v verigi HE na spodnji Savi, katere gradnja se je s podpisom koncesijske pogodbe med HSE (koncesionarjem) in državo (koncendentom) začela 8. julija 2002. Projekt izgradnje obvoznice Krško, ki ga vodi Direkcija RS za ceste, bo izboljšala prometno varnost in razbremenila prometne tokove skozi mesto. Elektrarna bo s povprečno letno proizvodnjo 144 GWh dodatno prispevala k proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov na eni ter k energetski neodvisnosti Slovenije na drugi strani.
HE Krško - vrednost naložbe energetskega dela izgradnje znaša 93 mio evrov - je umeščena v bližini vasi Sotelsko na levem bregu Save in je od začetka naseljenega dela mesta Krško oddaljena približno 350 metrov. Gradnja elektrarne, za katero je bil državni lokacijski načrt sprejet oktobra 2006, se je začela 27. novembra 2007, od 2. aprila 2013 pa poteka enoletno poskusno obratovanje. »Gradnja HE Krško je bila predvsem zaradi nedostopnosti levega brega, omejenega in ozkega prostora v rečni dolini, bližine pomembnih prometnic in globokih izkopov v dolomitni hribini izjemno zahtevna in težja od gradnje predhodnih elektrarn,« poudarja Bogdan Barbič, direktor družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi d.o.o. (HESS), ki skrbi za energetski del gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi. Ravno tako zahteven je bil infrastrukturni del naložbe, ki je potekal pod okriljem Javnega podjetja INFRA d.o.o. (Infra). Večina infrastrukturnih ureditev je zaključena, tako na akumulacijskem bazenu HE Krško kot na področju državne infrastrukture.
Obvoznica Krško
Hkrati s HE Krško je bila danes odprta tudi obvoznica Krško. Direkcija RS za ceste je s projektom obvoznice začela v letu 2007 z gradnjo krožišča pri HE Krško, nadaljevala z gradnjo mostu pri HE Krško v letu 2008, v letošnjem letu pa je bil dokončan odsek do starega mostu čez Savo. Zaradi obsežne gradnje za katero je potrebno zagotavljati znatna finančna sredstva je gradnja obvoznice, kot pojasnjuje Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije DRSC, razdeljena v sedem etap. Ob omenjenem krožišču in mostu je zgrajena 2.5 km obvoznice do priključka pri tovarni Vipap in krožno križišče na visokovodnem nasipu v katerega se bo priključil bodoči most čez Savo v Žadovinku. Ostale etape: izgradnja mostu v Žadovinku, izgradnja nove cestne povezave od mostu do »Merkurja«, obvoznica Žadovinek ter odsek med starim mostom čez Savo in začetkom ceste na visokovodnem nasipu pri Potočnici, bodo predvidoma zgrajene do leta 2016, je še pojasnil Willenpart.
Do danes je bilo v obvoznico investiranih 17,8 mio evrov, medtem ko je vrednost izgradnje celotne obvoznice ocenjena na nekaj več kot 32 mio evrov. Nosilec projekta obvoznice in glavni financer je Direkcija RS za ceste, sredstva pa poleg Ministrstva za infrastrukturo in prostor – Direkcija RS za ceste, zagotavljajo še Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v njegovem imenu Infra d.o.o.), Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Holding Slovenske elektrarne in Občina Krško.
Do danes je delno izvedena tudi nekatera ostala lokalna infrastruktura. »Povečan obseg gradnje lokalne infrastrukture se pričakuje v drugi polovici leta 2013, ki je načrtovan pričetek gradnje čistilnih naprav v okoliških krajih z vso pripadajočo infrastrukturo ter rekonstrukcija in sanacija Zasavske ceste v Brestanici v dogovoru z Direkcijo RS za ceste,« dodaja mag. Vojko Sotošek, direktor Infre. Gradnja lokalne infrastrukture bo zaključena leta 2014.
V gradnjo obeh projektov je bila ves čas pomembno vpeta tudi Občina Krško. Pri tem je sledila ciljem, ki bi okoliškim krajem lahko prinesli dolgoročne koristi; gradnja obvoznice in dveh novih mostov je ravno rezultat občinske pobude. »Nova prometna ureditev bo ne le sprostila promet v Krškem, ampak bo tudi dobro izhodišče za izgradnjo medmestne povezave Krško – Brežice, ki bo dodatno prispevala k pretočnosti prometa,« poudarja mag. Miran Stanko, župan občine Krško.
V sklopu HE Krško pa bodo v kratkem stekle tudi pomembne ureditve, ki bodo prispevale k varovanju starega mestnega jedra pred poplavami. V luči dejstva, da je reka Sava v preteklosti s svojim hudourniškim značajem povzročala velike nevšečnosti in gospodarsko škodo, to nikakor ni zanemarljiv podatek. In končno, ne smemo pozabiti na prispevek HE Krško v kvoto električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. »Skupina HSE je že danes največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, saj je v energetsko bilanco Slovenije prispevamo več kot 80 odstotkov. Tudi vsa naša prihodnja prizadevanja bodo usmerjena v skrb za okolje na področju, ki velja za okoljsko enega najbolj občutljivih, in to tako na področju gradnje novih proizvodnih zmogljivosti kot na področju raziskav, razvoja in prenosa znanja, predvsem v ciljni skupini mladih. Nove projekte bomo predstavili že prihodnji teden,« obljublja Blaž Košorok, generalni direktor HSE.
