Zlata trsna rumenica na območju Posavja v letu 2025

O zlati trsni rumenici se na območju JV Slovenije govorimo že nekaj let. Prvo najdbo oz. žarišče smo potrdili leta 2008 na območju občine Brežice, natančneje na Piroškem vrhu. Večji izbruhi so se nato nadaljevali v občini Straža pri Novem mestu. Kasneje pa smo čedalje več okužb potrdili tudi na območju Posavja, najbolj je okuženo območje Bizeljskega.

Zaradi hitrega širjenja okužb je v letu 2024 UVHVVR občine Krško, Kostanjevica na Krki in Brežice uvrstila v okuženo območje, za katerega velja, da morajo imetniki v vinogradih za pridelavo grozdja, brajdah in ohišnicah zatirati ameriškega škržatka in tudi sami odstranjevati in uničiti simptomatične rastline. Simptomi so na različnih sortah različno izraženi. Zajamejo lahko cel trs ali le dele trsa. Znaki se lahko začnejo pojavljati takoj po cvetenju in se proti jeseni stopnjujejo. Na listih je prisotna splošna bledikavost ali obarvanje listov okuženih trsov; rumenenje pri belih oz. rdečenje pri rdečih sortah; listni robovi se vihajo navznoter; listi so togi in krhki in se pri mečkanju zdrobijo. Sami poganjki so mlahavi ali povešeni; rozge so šibkejše rasti, les je slabo dozorel in pozimi pogosto pozebe.

Trte okužuje ameriški škržatek (Scaphoideus titanus). Ameriškega škržatka se zatira z insekticidi. Na okuženem območju jih je bilo potrebno v letu 2025 uporabiti 3-krat. Zelo pomembna je pravočasna uporaba pripravkov, pravilna izbira in pa tudi sam način aplikacije (pravilen odmerek, količina vode,…).

Za ugotavljanje učinkovitosti škropljenja je priporočljivo v vinogradu spremljati populacijo škodljivca. To lahko izvedemo s pomočjo rumenih lepljivih plošč (RLP), ki jih v vinograd postavimo v začetku julija, ko se začnejo pojavljati odrasli osebki in smo pred tem opravili že 2 tretiranja z insekticidi. V vinograd izobesimo najmanj 3 RLP. Če je površina večja od 2 ha, število plošč ustrezno povečamo. RLP pregledujemo 1 x tedensko, pri pregledu s plošče odstranimo ulovljene škržatke. Ulov redno beležimo. Plošče je treba menjavati na 14 dni, ker lepilo sčasoma popusti, zato se posledično škržatki slabše lovijo. Če imetnik sam spremlja ulov odraslih škržatkov z rumenimi lepljivimi ploščami in so po 2. tretiranju ulovljeni manj kot 4 škržatki na eno ploščo na teden, 3. tretiranja ni potrebno opraviti.

Edini način, da preprečimo širjenje fitoplazme je, da redno zatiramo ameriškega škržatka in odstranjujemo že okužene trte. Prvi odstavek 10. člena Uredbe o ukrepih za zatiranje in preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice določa, da je treba rastline trte, na katerih je bila uradno potrjena okužba z zlato trsno rumenico in vse simptomatične rastline trte, odstraniti in uničiti skupaj s koreninami tako, da se prepreči ponovno obraščanje. Uničenje nadzemnega dela rastlin trte se v rastni sezoni izvede čim prej po potrditvi okužbe oziroma pojavu simptomov oz. najkasneje do 30. aprila naslednje leto.

Država vsem lastnikom v okuženem območju, ki so odstranili okužene oz. simptomatične trte, omogoča tudi uveljavljanje finančnega nadomestila. Vinogradnik mora za pridobitev finančnega nadomestila izpolnjevati naslednje pogoje: imeti mora urejen GERK; podpisan dokument fitosanitarnega preglednika o opravljenem pregledu in potrditvi pojava zlate trsne rumenice na GERKu in urejeno evidenco, da je izvedel zatiranje prenašalca s fitofarmacevtskimi sredstvi.

Več informacij o sami bolezni lahko najdete tudi na spletu. Na Agrometeorološkem portalu lahko spremljate razvoj in dinamiko pojavljanja ameriškega škržatka na posameznih lokacijah. Kratke informacije pa so dostopne tudi na spletni strani KGZ Zavoda Novo mesto in na facebook strani Službe za varstvo rastlin na KGZS NM.

Ker na območju Bizeljskega in Krške občine še vedno beležimo povečan pojav simptomatičnih trsov vabimo vse lastnike vinogradov, da se nam pridružijo na delavnici, ki jo bomo izvedli v vinogradih vinske kleti Rajterič na Orešju na Bizeljskem, 23.09.2024 ob 10 uri. Na delavnici si bomo lahko v živo ogledali kako izgledajo okužene trte (bele in rdeče sorte), naučili se bomo prepoznati ameriškega škržatka ter vam  bolj natančno predstavili ukrepe za uspešno zatiranje širjenja in možnosti za pridobitev finančnega nadomestila.

mag. Karmen Rodič, specialistka za varstvo rastlin na KGZS Zavodu Novo mesto