Ob 60-letnici smrti Frana Bonača v Mestnem parku Krško odkrili njegov doprsni kip

Gaj zaslužnih občank in občanov v Mestnem parku Krško je od včeraj bogatejši za doprsni kip Frana Bonača, gospodarstvenika in ustanovitelja tovarne celuloze na Vidmu pri Krškem. Doprsni kip so včeraj, ob 60-letnici njegove smrti, slovesno odkrili župan Mestne občine Krško Janez Kerin, sorodniki Frana Bonača, avtor kipa Januš Suša in pobudnik postavitve obeležja Mirko Štajner.

Župan Janez Kerin je v nagovoru poudaril, da prostor, v katerem živimo, oblikujejo generacije ljudi s svojim delom, odločitvami in odgovornostjo. V obdobju Frana Bonača se je Krško razvijalo v izrazito industrijsko središče, razvoj tovarne celuloze pa je pomembno vplival na gospodarsko podobo mesta, njegovo rast ter vsakdanje življenje ljudi. Nastajali so novi poklici, nove priložnosti in nova znanja, ki so dolgoročno sooblikovala tako prostor kot skupnost.

Po njegovih besedah imajo obeležitve, kot je odkritje doprsnega kipa, poseben pomen, saj predstavljajo zavestno odločitev, da pomembne osebnosti in njihovi dosežki ostanejo del javnega prostora in kolektivnega spomina. V tem okviru je izpostavil Frana Bonača in ustanovitev Tovarne celuloze na Vidmu kot enega ključnih mejnikov v razvoju Krškega.

Župan se je zahvalil pobudniku postavitve kipa Mirku Štajnerju in vsem, ki so sodelovali pri uresničitvi projekta. »Naj doprsni kip Frana Bonača zavzame svoje mesto v tem prostoru kot trajen znak časa – in kot izraz spoštovanja do dela, ki je pomembno zaznamovalo Krško,« je zaključil.

Pobudnik postavitve obeležja Mirko Štajner je osvetlil zgodovinsko vlogo Frana Bonača pri industrializaciji Krškega. Spomnil je, da je Bonač leta 1938 začel graditi tovarno celuloze in leto kasneje zagnal proizvodnjo. S tem je postavil temelje gospodarskega razvoja, ki je desetletja vplival na življenje ljudi v Krškem in širši okolici. Izpostavil je, da je bila ustanovitev tovarne prelomnica za pretežno kmečko okolje, saj je prebivalcem omogočila stabilnejšo zaposlitev, višjo življenjsko raven in bolj predvidljivo prihodnost.

Štajner je poudaril, da je tovarna s svojo rastjo vplivala tudi na družbeno življenje v kraju – spodbujala je povezovanje ter razvoj kulturnega, športnega in družabnega življenja, ki je spremljalo industrijski razcvet lokalnega okolja. Po njegovih besedah je prav ta preplet dela, skupnosti in vsakdanjega življenja dolgoročno oblikoval identiteto Krškega in Vidma.

Akademski kipar Januš Suša je predstavil umetniško zasnovo doprsnega kipa. Pri ustvarjanju je izhajal iz fotografskega gradiva in se zavestno odločil Frana Bonača upodobiti z nasmehom. Med ohranjenimi fotografijami je namreč našel tudi takšne, na katerih je Bonač nasmejan, kar ga je vodilo k odločitvi, da ga prikaže kot človeka, ki je bil poleg odločnosti in podjetnosti tudi sproščen in dostopen.

Prireditev, ki jo je povezovala Petra Rep Bunetič, je z glasbenim programom obogatil Pihalni orkester Krško, katerega zgodovina je tesno povezana s papirniško industrijo, saj je bil ustanovljen leta 1957 na pobudo delavcev takratne tovarne celuloze in papirja.

Po zaključenem programu v parku se je dogajanje nadaljevalo v Valvasorjevi knjižnici Krško, kjer je dr. Helena Rožman iz Mestnega muzeja Krško predstavila monografijo o Franu Bonaču, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi domoznansko vitrino, posvečeno njegovemu življenju in delu.