Razprava o omogočanju multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi tokrat v Krškem

V prostorih Mestne občine Krško je v torek, 16. 1. 2024, potekal regijski dogodek v okviru projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. Projekt, ki ga izvaja Geodetski inštitut Slovenije (GI), vodi in financira pa Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), je namenjen izboljšanju dostopnosti in mobilnosti v občinskih urbanih prostorih za prebivalce z različnimi invalidnostmi.

Projekt občine spodbuja, da svojo infrastrukturo prilagodijo in zagotovijo ustrezno dostopnost za osebe z različnimi oviranostmi. Vanj se je od leta 2016 do danes vključilo že 75 slovenskih občin z več kot 1,4 milijona prebivalcev, ki imajo ključno vlogo pri postavitvi brezplačnega sistema podatkov o dostopnosti infrastrukture za invalide, kjer so na voljo informacije o fizičnih ovirah na poti, dostopnosti javnega prometa, parkirnih mestih, primernosti javnih objektov ter poti in prehodov za pešce.

Projekt, ki ga izvaja Geodetski inštitut Slovenije, poteka osmo leto zapored, z njim pa želijo na inštitutu razviti različne storitve za mobilnost oseb z oviranostmi. Mag. Roman Rener z Geodetskega inštituta Slovenije je pojasnil, da zajeti podatki služijo za izdelavo spletne in tiskane karte dostopnosti, za izdelavo akcijskih načrtov za odpravo ovir ter za navigacijo v prostoru. »Izvedli smo standardizacijo podatkov za štiri ranljive skupine: gibalno ovirane osebe, slepe in slabovidne osebe, gluhe in naglušne osebe ter starejše. Posebno vrednost projektu daje povsem digitalni zajem podatkov, ki ga izvajajo invalidi sami. Rezultati dajejo  dober vpogled v dostopnost javnega prostora v Sloveniji za osebe z različnimi oviranostmi, saj je zajetih že več kot 50 tisoč objektov, od tega več kot 46 tisoč poti in prehodov za pešce, 235 javnih sanitarij in nekaj več kot 4 tisoč fizičnih ovir,« je pojasnil Rener.

O procesu nabora terenskih podatkov o dostopnosti urbane infrastrukture je spregovorila Marina Lovrić z Geodetskega inštituta in izpostavila, da je nabor podatkov na terenu postal popolnoma digitaliziran. Prav zaradi popolnoma digitaliziranega procesa je zajemanje podatkov zelo poenostavljeno. Aljoša Škaper, zajemalec podatkov na terenu na invalidskem vozičku je pred tem ovire vrisoval na fizične karte, tako delo pa je bilo dolgotrajno in nepraktično. »Po mojem mnenju je nujno, da zajem podatkov izvajamo invalidi sami, ker opazimo ovire, ki jih mnogi ne. Za nekoga na invalidskem vozičku lahko že majhen robnik predstavlja ogromno oviro.« Po njegovem mnenju je možnost načrtovanja poti s takšnim pregledovalnikom izrednega in nujnega pomena, saj lahko invalid predvidi vsako oviro in se ji izogne. Po mnenju Mirka Sintiča iz Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja se je stanje glede dostopnosti v zadnjem času močno izboljšalo: »Na invalidskem vozičku sem že 44 let, spremembe na bolje so očitne. Za občino Krško lahko rečem, da je resnično dostopna, vsi novi projekti upoštevajo vidik dostopnosti. Kar se tiče obstoječih ovir; nanje opozarjamo, občina pa se vedno potrudi, da jih čim prej odpravi.«

Cilj projekta je zagotoviti dostopnost za vse prebivalce Slovenije, ne samo za ranljive skupine. »Veseli nas, da je bil projekt širše prepoznan, vedno več ljudi ga jemlje za svojega. Ne gre zgolj več samo za uresničevanje zakonodaje, ampak predvsem za izboljšanje kakovosti življenja ljudi,« je o projektu povedal Vojmir Drašler z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo RS.

Župan Mestne občine Krško Janez Kerin je poudaril, da si prizadevajo za občinsko infrastrukturo, ki bo prijazna do vseh občank in občanov: »Zavezani smo, da ustvarjamo okolje, ki spodbuja enakopravno udeležbo vseh članov naše skupnosti. Pri vseh novogradnjah, prehodih za pešce in pločnikih v občini zasledujemo smernice prilagoditev za invalide. V minulih letih smo prilagodili številne pločnike, vgradili dvigala, prilagodili prevozna sredstva in sprejeli številne druge ukrepe. Dostopnost in prijaznost sta ključna elementa vključujoče družbe, ki jo želimo ustvariti.«

Na razpravi so spregovorili tudi o spletni dostopnosti. Sabina Janičijević iz sektorja za dostopnost na Založbi Beletrina je poudarila, da splet med drugim omogoča dostop do ključnih informacij: »Vendar le ob pogoju, da so spletna mesta narejena z mislijo na dostopnost vsebin za čim širši krog uporabnikov. Spletna dostopnost je povezana s fizično dostopnostjo, saj si osebe z različnimi oviranostmi pogosto vnaprej načrtujejo pot. Če so informacije dostopne na spletu, lažje preverijo, kje je možnost parkiranja, kje se nahajajo dostopne sanitarije in kako dostopna je ostala infrastruktura. Prav zato je nujno, da so mobilne aplikacije in spletna mesta urejena v skladu s smernicami za dostopnost spletnih vsebin.«

Z zagotavljanjem ustrezne dostopnosti in vključenosti oseb z ovirami občine spoštujejo zaveze o dostopnosti in osebni mobilnosti Konvencije o pravicah invalidov in EU Strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030, Direktive (EU) 2019/882 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve. Cilj projekta je priključiti vseh 212 slovenskih občin. Vsi podatki o dostopnosti infrastrukture so uporabnikom na voljo brezplačno na spletni strani https://www.dostopnost-prostora.si/.

 

Vir: Beletrina, fotografije: Mestna občina Krško