Obeležitev spomina na Rezi Pirc
REZI PIRC
(zapis pripravila Anita Radkovič, Mestni muzej Krško)
(*27. marec 1923, Leskovec pri Krškem, † 22. oktober 1999, Leskovec pri Krškem)
učiteljica in pobudnica ter ustanoviteljica Občinske zveze prijateljev mladine Krško (OZPM Krško), družbena delavka na področju otroškega varstva in izobraževanja
Rezi Pirc je šolanje v šestrazredni osnovni šoli opravila v domačem kraju, nadaljevala pa na meščanski šoli v Krškem. Med drugo svetovno vojno je bila z družino izseljena v nemška delovna taborišča. V šolskem letu 1945/1946 se je vpisala na učiteljišče v Novem mestu.
V obdobju od 1950 do 1957 je poučevala na osnovni šoli v Leskovcu pri Krškem. Od leta 1957 do upokojitve leta 1982 je delala na področju vzgoje in izobraževanja, kjer je prejela številna najvišja tako državna, republiška kot občinska priznanja. S sodelavci je organizirala in koordinirala številne republiške in medrepubliške akcije.
Bila je pobudnica ustanovitve prvega društva prijateljev mladine v Krškem, ki je začelo delovati leta 1952. Naslednje leto je nastala Občinska zveza prijateljev mladine Krško – OZPM Krško, katere predsednica je bila od ustanovitve do leta 1991.
Med njene najpomembnejše dejavnosti je spadala tudi organizacija otroških letovanj in novoletnih praznovanj. Pod okriljem OZPM Krško je bila Rezi Pirc tudi ustanoviteljica in organizatorka otroških letovanj za šolske in predšolske otroke. Uspešno je sodelovala s Počitniško skupnostjo Krško. Izjemno pomembna je bila njena vloga pri gradnji hišic in otroškega naselja v Nerezinah, kjer so otroci prvič letovali leta 1977.
Leta 1964 je bila med pobudniki dogovora za izvajanje zunajšolskih dejavnosti po enotnem programu na območju občine Krško. OZPM Krško in Zavod za prosveto Krško sta izdala Priročnik za delo s pionirji, ki je bil prvi tovrstni priročnik z usmeritvami v Sloveniji. Kot referentka za šolstvo na Občini Krško je vneto sodelovala s šolami in spodbujala razvoj zunajšolskih dejavnosti.
Leta 1992 je Rezi Pirc prenehala aktivno delovati v OZPM Krško, svoje naloge je predala dolgoletnima sodelavkama Danici Zalokar in Vidi Ban, a je še vedno ohranjala vezi z organizacijo.
Veljala je za odločno žensko, z izrednim čutom za šibkejše in veliko mero organizatorskega daru. Spletla je močno mrežo sodelavcev, v katere je verjela, jim zaupala. S svojim delom in osebnostjo je zaznamovala krško občino ter segala tudi prek občinskih meja v širši slovenski in širši prostor nekdanje skupne države.