Varovanje duševnega zdravja otrok in mladostnikov ob povratku v šolske klopi

Stisko ob ločitvi od staršev ob vrnitvi oziroma prvem vstopu v šolo doživljajo mnogi otroci. Kljub temu pa spremljajoči izbruhi jeze, težave s spanjem ali zavračanje aktivnosti brez staršev, morda nakazujejo na težave, ki zahtevajo strokovno obravnavo. Podobno velja za sramežljivost ali zaskrbljenost glede urnikov, domačih nalog in prijateljev. Otrok je lahko zaskrbljen zaradi nove šole, novega razreda, novih učiteljev, novih sošolcev. Morda ga skrbijo določena pravila. Strah lahko izvira iz pretekle izkušnje medvrstniškega nasilja. Morda ga skrbi kako bo pridobil prijatelje. Sprašuje se, če bo uspešen. Pred njim so veliki izzivi. Če zaskrbljenost traja krajši čas v obdobju povratka ali vstopa v šolo, je to povsem normalno. Dalj časa trajajoča zaskrbljenost, tesnoba ali odpor do obiskovanja pouka pa staršem sporočajo, da nekaj ni v redu.

Obstaja več enostavnih načinov kako prepoznati ali je otrokova tesnoba oziroma anksioznost razlog za skrb. Če simptomi tesnobe vztrajajo več, kot dva tedna po vstopu v šolo in se zdijo čezmerni, je potreben posvet s strokovnjakom.

Otroci pogosto ne znajo ubesediti svojih občutkov, ko so tesnobni. Tedaj so starši lahko pozorni na naslednje simptome:

• izogibanje aktivnostim v šoli ali izven nje,
• oklepanje staršev,
• nemirnost,
• bolečine v trebuhu,
• pogosti glavoboli,
• težave s spanjem,
• spremembe pri prehranjevanju,
• izražanje negativnih misli ali skrbi,
• hitra jeza ali razburjenje,
• nepojasnjen jok ali
• težave s koncentracijo.

Več o anksioznosti si lahko preberete na spletni strani Programa MIRA, Nacionalnega programa za duševno zdravje, dostopni na povezavi: www.zadusevnozdravje.si

Tesnoba ob povratku v šolske klopi je nekaj na kar morajo biti starši pozorni. Ključno je, da starši otroku, ko doživlja stres in občutke tesnobe, prisluhnejo. Pri tem naj ne zmanjšujejo pomena njegovih čustev. Otroku naj nudijo prostor in čas, da izrazi svoje občutke, brez obsojanja. Včasih otroku zadošča že, da ve, da nekdo razume kaj doživlja. Včasih potrebuje več pomoči. V kolikor otrok pomoči ne prejme pravočasno, se lahko posledice kažejo v slabšem šolskem uspehu, težavah pri vzpostavljanju prijateljstev in drugih elementih otrokovega življenja, tudi izven šole. Če starši pravočasno prepoznajo znake stresa ali tesnobe, lahko otroku prehod v šolo olajšajo tako, da skupaj z njim načrtujejo in se vnaprej pripravijo na prve šolske dni. Otroci pogosto čutijo tesnobo, ko so v negotovi situaciji. To je povsem običajno.

Eden izmed načinov, kako se otroku olajša vrnitev v šolsko okolje oziroma prvi prihod v šolo je »testna vožnja«. Starši se lahko skupaj z otrokom odpeljejo v šolo, da si v miru ogleda šolsko okolje. Če bo otrok sam odhajal v šolo z javnim prevozom, lahko nekaj dni pred pričetkom pouka sam opravi pot do šole in nazaj. Otrok naj dobro spozna pot do šole. Starši se lahko povežejo tudi s šolsko svetovalno službo in se dogovorijo, da otroku razkažejo šolo in bodočo učilnico. Otroku je lahko v pomoč, če skupaj s starši še pred začetkom novega šolskega leta pripravijo šolski kotiček, kjer se bo lahko učil in opravljal domače naloge. Starši lahko otroku pomagajo tudi tako, da ga spodbujajo,  da svojo pozornost usmeri v to, česar se ob pričetku novega šolskega leta lahko veseli. V šoli se bo otrok lahko veliko naučil, sklenil nova prijateljstva in pridobil nove pozitivne izkušnje.

Koristno je, če so starši otroku na voljo v prvih dneh povratka domov iz šole. Morda lahko otroku v šolskem nahrbtniku pustijo tudi kakšno spodbudno sporočilo. Mogoče lahko pripravijo manjše praznovanje ob prvem šolskem dnevu, da bo dan ostal v lepem spominu. Če otrok čuti tesnobo večer pred poukom, mu starši lahko pomagajo pri pripravi šolskega nahrbtnika. Vnaprej naj si izbere oblačila za naslednji dan. Predhodna priprava pomaga, da se na dan pouka izognemo hitenju, ki bi utegnilo okrepiti otrokove občutke tesnobe in stresa. Bolj, ko so otroku stvari poznane in jih ima pod nadzorom, lažje se bo sprostil in se čutil samozavestnega.

Ko se otrok spoprijema z anksioznostjo, je v pomoč, če posebno pozornost namenimo njegovim zdravim življenjskim navadam: zdrava prehrana, kakovosten spanec in zadostna telesna vadba. Vse to prispeva k boljšemu počutju in k boljšemu duševnemu zdravju otroka. Vse to pa se navsezadnje odraža tudi pri otrokovi osredotočenosti pri pouku in njegovemu počutju v šoli. Starši naj bodo pozorni tudi na svoja občutja. Če ob otrokovem vstopu v šolo oziroma povratku v šolske klopi sami občutijo tesnobo ali stres, naj imajo svoje občutke pod nadzorom. Bolj, ko bodo starši mirni in otroku predstavili šolo, kot nekaj pozitivnega, lažji prehod bo omogočen otroku.

Na spletni strani Programa MIRA se na zavihku Skrb za duševno zdravje nahajajo nasveti kako pomagati bližnjim ob doživljanju tesnobe.

Kaj pa naj storijo starši, ko njihov otrok doživlja tesnobo in so ocenili, da tovrstni prijemi ne zadostujejo? Da otrok morda potrebuje pomoč strokovnjaka? Ko bolečine v trebuhu ali glavoboli oziroma vsi ostali razlogi, ki jih otrok navede, da ne bi šel v šolo, prerastejo v vzorce, govorimo o odklanjanju šole. V kolikor se je otrok znašel v tovrstni stiski, je pomembno, da starši zanj čimprej poiščejo pomoč in podporo. Starši pomoč lahko poiščejo pri svojih bližnjih (družina ali prijatelji), ki jim zaupajo, podpornih skupinah, društvih, svetovalnih ali strokovnih službah.

Viri za prvo pomoč v stiski in mreža virov pomoči so na voljo na voljo na spletni strani Programa MIRA na zavihku Kam po pomoč.

Telefoni za pomoč v stiski:

• Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
• Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.

TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Vir: NIJZ