Krški Sončki ob svetovnem dnevu cerebralne paralize skozi mesto

Krško, 6. oktober 2020 – Člani društva Sonček Posavje Krško so danes v sodelovanju z OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško obeležili svetovni dan cerebralne paralize, ki letos poteka pod geslom »Pusti svoj pečat«. Gre za družbeno gibanje, katerega cilj je širše predstaviti to možgansko okvaro, spregovoriti o njej in se zavzemati za takšno skupnost, ki jo bo sprejemala brez predsodkov. Z akcijo #ZZelenoZaCP se je celotna Slovenija obarvala v zeleno, krški Sončki pa so se sprehodili po ulici starega mestnega jedra, kjer jih je sprejela tudi podžupanja občine Krško Ana Somrak.

Namen današnje akcije je ozaveščanje družbe, da lahko čisto vsak, ne glede na oviranost, pusti svoj pečat v družbi. V poslanici Zveze društev za cerebralno paralizo Sonček so zapisali, da se zavzemajo za vzpostavitev sistemskih rešitev, ki bi zagotavljale kakovostne programe in storitve za osebe s cerebralno paralizo v vseh življenjskih obdobjih; vključujočo družbo, ki vsem, ne glede na različne oviranosti omogoča doseganje potencialov (kakovostno vključujoče šolanje, zaposlovanje in bivanje); kvalitetno in polno življenje oseb s cerebralno paralizo po meri posameznika; urejene občine po meri oseb z oviranostmi – dostopnost do vseh objektov in storitev ter družbeno participacijo oseb s cerebralno paralizo – »Nič o nas brez nas!«

Nekaj osnovnih dejstev o cerebralni paralizi

Cerebralna paraliza je motnja gibanja, drže ali koordinacije, ki je posledica nenapredujoče okvare ali poškodbe nedozorelih možganov. Cerebralna paraliza zajema paleto različnih stanj, od najtežjih do blagih oblik in lahko prizadene posameznika na različne načine.

Osnovna značilnost cerebralne paralize je nezmožnost v celoti kontrolirati motorično funkcioniranje, predvsem sta oteženi kontrola mišic in koordinacija gibov. Cerebralna pomeni, da vzrok težav leži v možganih in ne v samih mišicah, kot so najprej mislili. Paraliza pa pomeni imeti težave z gibanjem in držo, oziroma slabšo kontrolo motorike. Poškodba vpliva na enega ali več naštetih področij, odvisno od tega, kateri del možganov je poškodovan oziroma okvarjen: zategnjenost mišic ali spastičnost, nehotni gibi, težave s premikanjem in mobilnostjo, težave s požiranjem in težave z govorom.

Dodatno so lahko ob cerebralni paralizi pojavijo še naslednji simptomi: težave z zaznavanjem oziroma občutenjem, težave z vidom, sluhom ali govorom, epileptični napadi, zmanjšane kognitivne sposobnosti ali učne težave. V težjih primerih se lahko pojavijo še problemi s hranjenjem in izločanjem, težave z dihanjem in preležanine.

Cerebralna paraliza je najbolj pogosta telesna oviranost v otroškem obdobju in hkrati ena najmanj poznanih. Posledice te možganske okvare so trajne. Zdravniki neradi postavljajo diagnoze; še vedno preveč ljudi nima dostopa do učinkovitih terapevtskih storitev; preveč posameznikov in njihovih družin še vedno ne dobi temeljnih informacij in podpore; premalo denarja se namenja raziskovanju in še vse prevečkrat so ljudje s cerebralno paralizo izločeni iz odločanja o sebi in soodločanja v družbi.