Gnojenje z živinskimi gnojili: ključno medsebojno razumevanje in spoštovanje stroke

Krško, 3. februar 2020 - Občina Krško je v četrtek, 30. januarja, pripravila okroglo mizo z naslovom »Gnojenje z živinskimi gnojili v povezavi s tehnologijo, okoljskimi  standardi in dobrimi praksami sobivanja« s ciljem najti poti sobivanja kmetijstva in na podeželju živečih občanov. Pobudi sta podala svetnica Občinskega sveta Občine Krško Milena Perko Bogovič in predsednik sveta KS Spodnji Stari Grad – Spodnja Libna Andreas Repše, ki sta na občino oz. občinski svet podala pobudi in predloge glede izvajanja gnojenja kmetijskih zemljišč in vplivov na kakovost bivanja tam živečih občanov. Mnenja in stališča ter možne rešitve so poleg obeh pobudnikov izmenjali še Anton Ilc, svetovalec direktorja podjetja Farme Ihan, dr. Rok Mihelič z Biotehniške fakultete v Ljubljani, dr. Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije in evropski poslanec Franc Bogovič. Vsi so se strinjali, da je ključno medsebojno razumevanje in spoštovanje pridelovalcev in potrošnikov ter da je nujno, da dialog teče naprej.

Župan občine Krško mag. Miran Stanko je poudaril, da je cilj najti skupno pot sobivanja, zbližati stališča in razumeti, da brez kmetijstva ne gre, hkrati pa slediti stroki in zakonodaji, s pomočjo katere je lahko kmetovanje sprejemljivo za vse.

Moderator Jože Simončič, direktor KGZS – Zavoda Novo mesto, je dejal, da je bil podeželski prostor nekoč skoraj izključno namenjen pridelavi hrane in bivanju kmečkih ljudi. Danes pa obenem postaja vse bolj tudi prostor namenjen kakovostnemu bivanju, sprostitvi in rekreaciji. Zaradi dobre infrastrukturne opremljenosti je za bivanje zelo zanimiv in dostopen, hkrati pa tudi predmet različnih interesov glede izrabe njegovih naravnih danosti. Zato prihaja do vse bolj različnih pogledov na prihodnjo vlogo in razvoj podeželskega prostora, prav tako pa tudi na način kmetovanja, njegovo vlogo in pomen. Kmet je na odprtem trgu, trudi se doseči obseg ekonomije proizvodnje, da preživi. Ključna je cena in prilagajanje odprtemu trgu EU. Kmetijstvo je gospodarska dejavnost in ne moremo jo omejiti. Ponujeni so nadstandardi-KOPOP programi (kmetijsko-okoljska-podnebna plačila). Izbira standardov je prostovoljna in namesto tega je potrebno ponuditi nekaj drugega.

Milena Bogovič Perko je že na eni izmed sej v lanskem letu izpostavila problem gnojenja z gnojevko, pri čemer so krajani izpostavljeni smradu več dni ter predlagala možne rešitve, kot je preučitev možnosti sofinanciranja določenih preparatov, ki bi omilili smrad, ali uporabo mehanizacije, ki omogoča direktno vdelavo gnojevke v tla, ne pa da jo razpršijo. Na problem smradu ob gnojenju je opozoril tudi predsednik sveta KS Spodnji Stari Grad – Spodnja Libna Andreas Repše. Po njegovem to v veliki meri vpliva na nižjo kakovost bivanja krajanov, saj se je intenzivnost kmetovanja na območju te krajevne skupnosti bistveno povečala, s tem pa tudi negativni vplivi, zato je predlagal oblikovanje priporočil in pravil za gnojenje na nivoju občine, prepoved pršenja ter sofinanciranje pokritih skladišč gnojevke in spodbujanje gradnje bioplinarn.

Po besedah Viktorja Kožarja, vodje krške izpostave KGZS – zavod Novo mesto, je na območju krške občine v obdelavi 8495 hektarjev kmetijskih zemljišč, v letu 2018 so rejci imeli nekaj več kot 4600 GVŽ (glav  velike živine) goveda, tisoč GVŽ prašičev in okoli 470 GVŽ konj. Obseg živinoreje se, kot je dejal, ne povečuje. Na manjšem številu kmetij redijo več glav živali, kar narekuje večjo prirejo po glavi. Ob koncu je poudaril, da je za sobivanje kmetijstva in prebivalcev ključna strpnost, hkrati pa spoštovanje okoljskih predpisov ter sodobna tehnologija. Specialistka za poljedelstvo in travništvo pri KGZS Mateja Stergulec je spregovorila o časovnih prepovedih gnojenja, omejitvah na strmih zemljiščih, odlaganju živinskih gnojil na prostem, zabeležkah vnosa živinskih gnojil v tla, evidencah uporabe živinskih in mineralnih gnojil ipd. ter nakazala nekaj razvojnih nalog, kot so še bolj nadzorovana uporab gnojil, še posebej gnojenje z dušikom, način razvoza tekočih živinskih gnojil (cisterne z vlečnimi cevmi)…

Anton Ilc, svetovalec direktorja Farme Ihan z obratom na Pristavi je poudaril, da je bila ta farma pred leti posodobljena, posledično so vzpostavili zaprt sistem, gnojevko pa razvažajo z vlečnimi cevmi,s čimer so vplivi na okolico bistveno manjši.

Dr. Rok Mihelič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je izpostavil, da je smrad prepoznan kot javnozdravstveni problem. Smrad ni zakonsko opredeljen, ni merljiv, je pa tehnološka ovira. Za preprečevanje širjenja neprijetnih vonjav z gnojevko je po njegovem pomembna že higiena v hlevu ter kakovostna prehrana živine, gnojevko je potrebno tudi pravilno skladiščiti. Dodal je še, da se pri krmljenju živine in med skladiščenjem gnojevke lahko doda snovi, ki usmerjajo fermentacijo gnojevke, da ne sprošča smradu.

Dr. Jože Verbič S Kmetijskega inštituta Slovenije je dejal, da smradu v kmetijstvu ni mogoče v celoti preprečiti, lahko pa ga zmanjšamo ali preusmerimo stran od naselij. Med tehničnimi rešitvami je izpostavil pravilno načrtovanje krmljenja in vzdrževanje čistoče v hlevih in skladiščih za krmo, uporabo dodatkov za gnojevko in ustreznejše načine gnojenja. Poudaril je, da je potrebno z ustreznimi načini kmetovanja krepiti pozitivne funkcije kmetijstva, negativne pa blažiti.

Evropski poslanec Franc Bogovič je predstavil usmeritve pridelave in reje na območju Evropske unije. Ta gre v smeri spodbujanja manjših, družinskih kmetij z največ sto do dvesto hektarji površin v obdelavi.