Slovesno odprli obnovljen mavzolej družine Hočevar v Krškem

Krško, 8. april 2019 – Podžupan občine Krško Silvo Krošelj je v soboto, 6. aprila, natanko ob 195. obletnici rojstva Josipine Hočevar, na slovesnem odprtju obnovljenega Mavzoleja družine Hočevar simbolično predal ključe tega kulturnega spomenika Darji Planinc, direktorici Kulturnega doma Krško, ki bo v prihodnje z objektom tudi upravljal. Skoraj 130 let star mavzolej Martina in Josipine Hočevar, ki sta s svojim delovanjem in dobrodelnostjo pomembno vplivala in sooblikovala ne samo lokalni prostor, ampak širši prostor nekdanje Avstro-Ogrske,  je Občina Krško v višini 110.000 evrov obnovila v dveh fazah v letih 2017 in 2018.

Zaradi specifičnih klimatskih pogojev in poškodb je spomenik postopoma propadal, zato je bila obnova nujna. Dela 1. faze so se začela v začetku septembra 2017, obsegala pa so konservatorsko restavratorske posege na kamnitih in kovinskih elementih  zunanjosti mavzoleja. V okviru 2. faze, ki je potekala v drugi polovici leta 2018, je potekala obnova notranjosti objekta in vitražev. Vrednost obnove je skupaj znašala okoli 110. 000 evrov, od tega je 20.000 evrov nepovratnih sredstev občina pridobila na javnem razpisu kulturnega ministrstva.

Pomemben pečat zakoncev Hočevar v Krškem

Zakonca Hočevar sta s svojim delom in dobrodelnostjo pomembno vplivala in sooblikovala tako mesto Krško kot širše lokalno okolje. Poročila sta se leta 1842 in se še istega leta preselila v Krško. Po letu 1860, ko sta z uspešnimi posli pridobila večje imetje, hkrati pa nista več razmišljala o potomcih, sta postala velika dobrotnika. S svojimi darovi je Josipina Hočevar oskrbovala šole v Krškem, finančno pomagala hiralnicam in sirotišnicam, financirala je zasebno dekliško šolo v Krškem. Leta 1886 je Martin Hočevar, Josipinin mož, umrl. Josipina je takrat dala postaviti mavzolej kot družinsko grobnico. Gradnja je bila zaključena leta 1890, ko so vanj prenesli posmrtne ostanke Martina Hočevarja. Josipina je sama nadaljevala z dobrodelnim delom. Darovala je denar za novo cerkev sv. Križa na krškem pokopališču (danes mestnem parku) in za bolnišnici v Krškem. Častna meščanka Krškega je 16. marca 1911 umrla in pokopali so jo k možu Martinu v mavzolej. Po natanko stotih letih po njeni smrti so v Gaju zaslužnih občank in občanov odkrili njen doprsni kip.

Ohranjanje kulturne dediščine

Kot je ob slovesnem dogodku poudaril podžupan občina Krško Silvo Krošelj, so v Krškem ponosni na bogato kulturno dediščino mesta. »Naša naloga je, da jo ohranimo za naslednje generacije. Da nenehno razvijamo zavest o vrednosti in pomenu pomembnih ljudi, ki so ustvarjali zgodovino našega lokalnega okolja in prispevali k njegovemu razvoju. Vsekakor k temu sodi tudi ohranjanje ključnih in pomembnih kulturno-zgodovinskih objektov, ki pričajo o bogati zgodovini našega mesta.« Kot je še dodal, je objekt zdaj res Krškemu in Krčanom v ponos, kot številni drugi kulturni biseri, ki jih premore krška občina.

Marija Režek Kambič, konservatorka z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, je pojasnila, da mavzolej družine Hočevar predstavlja enega izmed najkakovostnejših spomenikov poznega 19. stoletja, saj gre za vrhunec ustvarjanja na Slovenskem v tistem času. Kako je potekala obnova spomenika, je predstavil Jože Drešar iz podjetja Gnom.

Občina Krško je v preteklih letih obnovila že več kulturno-zgodovinskih objektov, kot so npr. grad Rajhenburg v Brestanici, Mencingerjeva hiša, Valvasorjev kompleks, v katerem je danes Mestni muzej Krško, in drugi. Želijo si seveda tudi čimprejšnje obnove Šrajbarskega turna v Leskovcu pri Krškem, ki pa je v državni lasti. V letošnjem letu je v proračunu občine Krško za obnove objektov kulturne dediščine namenjenih 40.500 evrov, za varstvo tradicionalne krajine in stavb - za obnovo objektov, ki imajo zgodovinski in/ali tradicionalni pomen 10.000 evrov, za obnovo individualnih hiš v starih mestnih jedrih in trgih pa 30.000 evrov.

Dogodek, ki ga je v vlogi Janeza Mencingerja povezoval Boštjan Arh, sta popestrila organista Glasbene šole Krško Matija Vene pod mentorstvom Natalije Mustar Krajnc in Antonio Vogrinc pod mentorstvom Lucijana Cetina.