Urgence v Krškem v sedanji obliki ne damo!

- Kljub obljubam in zagotovilom, da gradnja urgentnega centra v Brežicah ne bo vplivala na status, financiranje in kakovost delovanja nujne medicinske pomoči (NMP) v Krškem, predlog novega pravilnika bistveno spreminja njen status, česar v Krškem ne moremo in ne bomo sprejeli, saj bi naše občanke in občani z uveljavitvijo takšnega pravilnika ostali brez ustreznega zdravstvenega varstva v nujnih primerih na primarni ravni. Nedopustno je, da na ožjem območju edinega jedrskega objekta v Sloveniji ter ob načrtih za umeščanje novih jedrskih objektov vlada in ministrstvo ravno tem prebivalcem onemogočata in krčita delovanje služb, ki so po mednarodnih merilih in dokumentih osnova za delovanje takšnih objektov. Župan občine Krško mag. Miran Stanko opozarja, da v kolikor ne bodo upoštevane zahteve, bodo pravice svojih občanov zavarovali tudi po sodni poti, če bo to potrebno.

S sprejetjem predloga bo bistveno zmanjšan odzivni čas ekipe NMP v Krškem. Iz predloga tudi jasno izhaja, da občani občine Krško ostajamo brez mobilne enote reanimobila, saj je vozilo, ki je sicer stacionirano v Krškem, pod okriljem Urgentnega centra Brežice in pokriva poleg občine Krško tudi teren občine Brežice.

Iz predlaganega gradiva sicer ne izhaja, kakšni so bili kriteriji za določitev mreže NMP, smo pa pridobili gradivo posveta o NMP, ki naj bi bil podlaga za določitev mreže. A  podatki v tabeli, ki predstavljajo mrežo v Republiki Sloveniji, pripravljeni s strani Ministrstva za zdravje, ne držijo in so nepopolni.

Napačno so navedeni časi, ki so potrebni do satelitskega urgentnega centra (SUC) ali urgentnega centra (UC). Iz občine Krško je namreč naveden čas normalne vožnje 16 minut, kar ne drži. Občina Krško je tako zelo razpršena in v tem času ni mogoče dostopati ne do Sevnice in ne do Brežic. Po naših podatkih je na primer pot iz Planine v Podbočju do Sevnice 48 minut, do Brežic 30 minut, ali pa na primer iz drugega konca naše občine, iz naselja Stranje do Sevnice je potrebnih 27 minut, do Brežic pa kar 42 minut.

Edina občina s statusom enote NMP C s spremembo na slabše

Ne moremo pristati na dejstvo, da bodo zaradi našega opozarjanja na dvomljive odločitve v preteklosti, največje žrtve postali naši občani. Občina Krško je namreč po podatkih iz tabele edina občina v Sloveniji, ki je do sedaj imela status enote NMP C (Trbovlje, Jesenice, Domžale…) in se ji nivo ureditve drastično spremeni na slabše v DS-REA. Vse ostale primerljive občine s spremembo pravilnika pridobijo SUC ali UC.  Občina Postojna, z manjšim številom prebivalstva, realno podobnim časom do prihoda na SUC/UC, manjšim obiskom NMP, isto do sedaj delujočo enoto C, preide na SUC.

Tudi glede števila prebivalstva nam primerljive občine nikakor nimajo podobnega statusa, Občina Sevnica ima manjše število prebivalcev, trenutno delujočo enoto NMP B, pa se le ta spreminja v SUC.

Primerjava zagotavljanja pomoči ekip nujne medicinske pomoči iz Krškega in Brežic

Po naših izračunih pomoč v prvih 10 minutah iz enote NMP ZD Krško danes dobi 13 000 prebivalcev občine Krško oziroma 52 %, do 15 minut 27 %, do 20 minut 16 %, do 30 minut pa le pet odstotkov. Po naših izračunih bi pomoč iz Urgentnega centra Brežice v prvih desetih minutah dobilo le nekaj več kot 200 prebivalcev naše občine oz. 1 %, do 15 minut 7 %, do 20 minut 49 %, ostalih 43 % pa več kot pol ure.

Edina pot: Satelitski urgentni center v Krškem

Ekipa nujne medicinske pomoči (NMP) v Zdravstvenem domu Krško je strokovna in dobro opremljena,  oprema in prostor pa izpolnjujeta vse v pravilniku navedene pogoje za takojšnjo vzpostavitev Satelitskega urgentnega centra (SUC), ki bi bil glede na  okoliščine edini sprejemljivi konsenz.  Pri tem moramo poudariti, da se ne strinjamo, da se brez uskladitve z lastnikom razpolaga z opremo in kadri, ki jih je financiralo lokalno okolje.

Standard NMP v Krškem posledica umeščanja jedrskih objektov

Standard in kakovostne storitve NMP v Krškem je posledica umeščanja jedrskih objektov, saj je Občina Krško vseskozi sledila cilju in podpirala vzpostavitev učinkovitega sistema nujne medicinske pomoči tudi z vidika zaščite in reševanja. Skrb za posameznika in družbe, ki sobiva z jedrskim objektom, kakršen je Nuklearna elektrarna Krško, nam narekujejo tudi mednarodne smernice, merila in zahteve. V lokalni skupnosti, v katero je umeščen jedrski objekt, je potrebno zagotoviti organizirane ustrezne intervencijske enote, torej enote policije, gasilcev in reševalcev, osebje nujne medicinske pomoči in enote za nadzor nad nevarnimi snovmi. Umeščenost intervencijskih enot pa naj bi bila skupaj z opremo na najbližji primerni lokaciji.

Občinski svet Občine Krško je na svoji 21. seji 19. 11. 2012, pri obravnavi točke Informacija o delovanju energetskih družb v občini Krško in izvajanju državnih projektov na področju jedrske varnosti, sprejel več sklepov, s katerimi je podprl  dolgoročno obratovanje NEK in izrazil
pričakovanje, da se bodo najvišji standardi varnega in zanesljivega obratovanja zagotavljali tudi v prihodnje. V zvezi z JEK 2 se je na isti seji Občinski svet seznanil tudi z razvojnimi načrti gospodarske družbe GEN energije d.o.o. in Skupine GEN in jih podprl, hkrati pa izrazil zahtevo Občine Krško, da bo aktivno vključena pri umeščanju objektov v prostor, saj se zaveda, da bo v primeru izgradnje JEK 2 izbrana lokacija v občini Krško, z namenom zagotavljanja večje kvalitete življenja prebivalcev, ki tu živijo.

Ustanovitev in izgradnja NMP pri ZD Krško je bila tudi posledica in obveza tako države kakor tudi lokalne skupnosti ob izgradnji Nuklearne elektrarne Krško. Tako Vlada Republike Slovenije, kakor tudi vsa pristojna ministrstva bi se morala na tej točki zavedati dolgoročnih posledic takšnih ukrepov, ki potencialno zmanjšujejo ustrezno odzivnost in učinkovitost intervencijskih enot, ter s tem zmanjšujejo raven varnosti in pripravljenosti na izvajanje zaščitnih ukrepov v obstoječem objektu.

Nedopustno in podcenjujoče pa je od nas pričakovati, da bomo pozabili in spregledali, da se istočasno, ko se umeščajo na našem območju novi jedrski objekti, onemogoča delovanje služb, ki so po mednarodnih merilih osnova za delovanje takšnih objektov.