V počastitev dneva reformacije o Bibliji, Dalmatinu in Prešernu

V počastitev dneva reformacije je včeraj v krški Dvorani v parku v organizaciji Občine Krško in Valvasorjeve knjižnice Krško potekala osrednja slovesnost s predavanjem prof. dr. Vida Snoja, rednega profesorja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, z naslovom »Biblija, Dalmatin in Prešeren«. Ob tem je Valvasorjeva knjižnica Krško obiskovalcem ponudila na ogled izvirnik Dalmatinove Biblije iz leta 1584, ki ga knjižnica hrani od leta 2010.

Kot je poudarila predsednica posavske podružnice Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar Alenka Černelič Krošelj, se je Krško spominu in dosežkom protestantov Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina poklonilo z odprtjem doprsnih kipov v mestnem parku v Krškem in ureditvijo parka Jurija Dalmatina na Vidmu, za kar je imel veliko zaslug nedavno preminuli član društva in pobudnik postavitev obeležij protestantom Jože Habinc. Župan občine Krško mag. Miran Stanko je dodal, da so v Krškem poleg Dalmatina pustili sledi tudi drugi veliki možje, kot so  Primož Trubar, Janez Vajkard Valvasor in Janez Mencinger, katerih zasluga je, da se je slovenski narod ohranil in uveljavil s svojo kulturo in jezikom.

Prof. dr. Vid Snoj, sicer član več uredništev literarnih in strokovnih revij, avtor petih samostojnih knjig in prevajalec literarnih in neliterarnih tekstov iz nemščine, francoščine in italijanščine, je v svojem predavanju povzel nastajanje bibličnih tekstov in njihov  vpliv na načine verovanja v starem veku. Skozi pregled stoletij prevajanja Biblije je opisal čas naših protestantov, za Slovence tako pomemben zaradi nastanka prvih knjig in knjižnega jezika. Pri tem je veliko časa, dela in znanja prispeval naš krški rojak, ki se ga spominjamo v teh dneh, letos še nekoliko bolj zaradi okrogle, štiristotridesete, obletnice prvega slovenskega prevoda celotne Biblije. Na tem mestu ne smemo pozabiti niti na Adama Bohoriča, ki se je v slovensko zgodovino zapisal kot prvi slovničar, na »njegovi« šoli pa znanje nabiral tudi mladi Dalmatin.

Snoj je izpostavil vpliv nemškega jezika na nastajanje Dalmatinove Biblije, saj si je Krčan kljub poznavanju bibličnih jezikov pomagal tudi z Lutrovim prevodom. Pomen Dalmatinovega prevoda je velik, saj je bila do Dalmatina Biblija za večino Slovencev zaprta knjiga, saj so biblične jezike brali le redki. Krški protestant je Slovence in našo kulturo postavil na častno mesto redkih evropskih narodov, ki so že nekaj desetletij po Lutru imeli možnost brati Biblijo v maternem jeziku.

V knjigi Nova zaveza in slovenska literatura se prof. dr. Snoj ukvarja tudi s Cankarjem, Voduškom, Aškercem in drugimi avtorji iz naše literarne zgodovine.

V vlogi Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča sta Filip Černelč in Matjaž Kranjc obiskovalce popeljala skozi večer, za glasbo sta poskrbeli violinistka Klavdija Novšak ob orgelski spremljavi Natalije Mustar Krajnc, za dobrote iz domače peči in čaje iz zeliščnega vrta pa so poskrbele članice Aktiva kmečkih žena Sremič.