Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) ali žvrklja je najbolj razširjena vrsta ambrozije po vsem svetu. Ta enoletna rastlina izvira iz severne Amerike od koder smo jo v 19. stoletju zanesli v Evropo z uvozom semen detelje, žitaric in ostalih kmetijskih pridelkov. Danes se širi predvsem s prometom premeščanjem strojev in opreme, s prevozom prsti in gramoza ter z uporabo komposta, ki vsebuje ostanke te rastline. Uvrščamo jo med tujerodne invazivne rastlinske vrste in je ena najbolj alergenih rastlin, ki se intenzivno širi tudi v Sloveniji. Danes je ambrozija razširjena že skoraj po vsej Sloveniji. Pogosto jo najdemo na površinah ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov ter na zapuščenih njivah in travnikih. V zadnjem času pa se pri nas pojavlja tudi kot plevel v krompirju, koruzi in sončnicah.
Imetnike zemljišč obveščamo, da morajo na podlagi Odredbe o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS, 63/10), odstraniti škodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti nadzemni del na način, da se ne obraste več. Ker so škodljive rastline iz rodu Ambrosia v Sloveniji zelo razširjene, je ukrepe obvladovanja potrebno izvajati ne samo na kmetijskih, temveč tudi na nekmetijskih zemljiščih. Več osnovnih informacij je dostopnih na straneh UVHVVR: http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zdravje_rastlin/skodljive_rastline/ambrozija/ in Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto: http://www.kmetijskizavod-nm.si/nasveti/varstvorastlin.
Da preprečimo širjenje rastlin ambrozije z nekmetijskih na kmetijske površine, moramo ukrepati preden rastline preidejo v fazo cvetenja!
Pelinolistna ambrozija je občutljiva na poškodbe koreninskega sistema, hkrati pa ima izredno veliko sposobnost obnavljanja nadzemnega dela z odganjanjem stranskih spečih popkov, ki so v pazduhah listov ali stranskih vejic. Ta lastnost rastlini omogoča, da se uspešno obnovi tudi po zelo intenzivnih poškodbah in po pogosti košnji.
S puljenjem mladih rastlin preden se le-te močno ukoreninijo lahko rastline 100 % učinkovito zatremo. Če izvajamo puljenje, ga je potrebno izvesti ko so rastline manjše in ga ponavljati vse dokler vznikajo nove rastline. Ne cvetoče izpuljene rastline skupaj s prstjo na koreninah zberemo v plastičnih vrečkah, ki jih nato oddamo k ustreznim odpadkom (smeti, kompost ali gnojišča) ali pa jih zažgemo. Ostanke rastlin, ki so že oblikovale seme ni priporočljivo odlagati na kompost, gnojišča ali v zabojnike za smeti. Priporočamo sežig, seveda v okviru možnosti in predpisov, ki omejujejo kurjenje v naravi in v urbanem okolju. Pri mnogih ljudeh stik kože z rastlino ambrozije povzroči alergene reakcije, zato moramo pri odstranjevanju škodljivih rastlin preprečiti ta stik. Pri odstranjevanju se ustrezno zavarujemo z oblačili, ki pokrijejo izpostavljene dele telesa in z rokavicami. V času sproščanja cvetnega prahu svetujemo, da si zaščitite dihala s protiprašno masko in oči z zaščitnimi očali. Cvetoče rastline je priporočljivo uničevati popoldne, saj se cvetni prah v glavnem sprošča zjutraj oziroma takoj po dežju, ker je takrat koncentracija peloda najnižja. Stroje in opremo, ki jo uporabimo za zatiranje ambrozije v času cvetenja, je ravno tako potrebno očistiti, da preprečimo nadaljnje širjenje semen.
Odstranjevanje rastlin ambrozije. Foto: K. Rodič
Mulčenje lahko uporabimo kot ukrep za omejevanje kaljenja semen na majhnih površinah, npr. na gradbiščih in nekaterih drugih nekmetijskih površinah. Tla in/ali mlade rastline prekrijemo z mulčem (senom, odkosom trav, zastirko iz lubja, itd.) ali drugo vrsto talne zastirke, kar prepreči kalitev semen in nadaljnji razvoj. Na gradbiščih lahko namesto mulča uporabimo prekrivala iz (črne) plastike, s čimer zmanjšamo svetlobo na površini tal ter dvignemo temperaturo tal do te mere, da uničimo mlade rastlinice in preprečimo kalitev semen.
Na večjih površinah izvajamo košnjo s ciljem preprečevanja tvorjenja semen in izčrpavanja rastlin. Košnja oz. rezanje naj poteka čim bližje tal tako, da zmanjšamo možnost obraščanja, vendar brez poškodb na površini tal. Zatravljene površine ob cestah bi naj prvič kosili v začetku junija, ko je večina rastlin že vzniknila, drugo košnjo izvedemo tik pred začetkom cvetenja rastlin (začetek avgusta), zadnja košnja pa bi morala biti vedno izvedena preden dozori seme (od septembra do oktobra). Ko semena dozorijo, zaključimo s košnjo, saj se na tak način semena lažje širijo v ozračje in na druga območja. Košnja v času pred cvetenjem v kombinaciji s tretiranjem ponovno obraslih rastlin s herbicidi zagotavlja visoko učinkovitost.
Paše živine ne štejemo med možne načine zatiranja, saj ima pelinolistna ambrozija dokaj visoko vsebnost surovih beljakovin in so lahko velike količine rastlin v pomladnem času za živali strupene. Zaradi same paše, pa dobijo semena ambrozije veliko svetlobe, kar tudi pospeši njihovo kalitev.
Za zatiranje pelinolistne in drugih vrst ambrozije (Ambrosia sp.) na zatravljenih nekmetijskih zemljiščih, so registrirani naslednji herbicidi s katerimi se lahko tretira največ 1 krat v eni rastni dobi:
- Banvel 4 S v odmerku 0,5 do 1,0 L/ha; zatiranje je uspešno, ko je plevel visok največ 15 cm, oziroma je v polni vegetaciji.
- Callisto 480 SC v odmerku 0,25 L/ha; za zatiranje, ko je plevel v fazi 3 do 5 listov; tretiranje z ročno oprtno škropilnico ni dovoljeno.
- Harmony 75 WG v odmerku 20-30 g/ha ob dodatku močila v 0,1% koncentraciji; za zatiranje posameznih gnezd rastlin v odmerku 0,6 g na 10 L vode in dodatkom 10 ml močila.
Navedeni herbicidi so namenjeni za zatiranje ambrozije na zatravljenih nekmetijskih površinah (brežine avtocest; železnice; 1,5 m pas ob regionalnih cestah; urbane površine, ki vključujejo parke, zelenice in športne terene ter drugih). Ob tretiranju je potrebno preprečiti zanašanje škropiva na sosednje gojene rastline ter vstop na sveže poškropljene površine. Zaradi zmanjšanja tveganja za površinski odtok FFS ali odtok preko drenažnih sistemov, se priporoča škropljenje v obdobju, ko je predvideno daljše obdobje brez padavin.
Na kmetijskih površinah, predvsem v posevkih koruze so za zatiranje ambrozije registrirani naslednji pripravki, ki se jih lahko na isti površini uporabi največ enkrat v rastni sezoni.
- Casper v odmerku 0,4 kg/ha (4 g na 100 m2) z dodatkom neionskega močila. Uporablja se po vzniku, ko ima koruza od 3 do 7 listov, enoletni plevel pa je velik od 2 do 4 liste.
- Elumis je sistemični herbicid in se uporablja za zatiranje enoletnega širokolistnega in ozkolistnega plevela v koruzi po vzniku od razvojne faze koruze 1-2 listov (BBCH 11-12) do razvojne faze koruze največ osem listov (BBCH 18), v odmerku do 1,5 L/ha (15 ml/100 m2). Za doseganje optimalnega delovanja sredstva se priporoča uporabo v času, ko je enoletni širokolistni plevel v razvojni fazi 4 listov, ozkolistni pa v razvojni fazi začetek razraščanja. Prvi znaki delovanja se pokažejo po 5 do 7 dneh, po 14 dneh pleveli dokončno odmrejo.
- Equip se uporablja za zatiranje širokolistnega in ozkolistnega plevela po vzniku koruze (2 do 6 listov) in plevela v odmerku 2 do 2,5 L/ha ob porabi 200 do 300 L vode na ha. S sredstvom EQUIP se lahko na isti površini tretira le enkrat v eni rastni sezoni. Zaradi dobrega učinka najmanj dve uri po škropljenju ne sme deževati.
- Mustang 306 SE v odmerku 0,5 do 0,6 L/ha v stadiju 4-5 popolnoma razvitih listov koruze. Priporočena poraba vode: 200-400 L vode na ha.
Pri tretiranju površin, kjer raste ambrozija, in ki mejijo na območja vrtcev, šol, domov za ostarele ali bolnišnic, je potrebno predhodno obvestiti institucije ter jih opozoriti naj se v času izvajanja škropljenja ne zadržujejo na prostem več kot je nujno potrebno, prav tako naj v času tretiranja zaprejo okna in prostorov ne zračijo. Poleg tega naj ne vstopajo na poškropljene površine dokler se škropivo ne posuši.
Pri tretiranju s herbicidi je potrebno dosledno upoštevati navodila za uporabo. Pri pripravi škropilne brozge in uporabi herbicidov morajo osebe nositi vso zaščitno opremo, ki je pri tem zakonsko obvezna (gumijaste škornje in rokavice ter zaščitne predpasnike ali obleke, zaščitna stekla ali očala, protiprašno masko).
PREPOZNAVANJE:
Pelinolistno ambrozijo lahko zamenjamo z drugimi plevelnimi vrstami. Slika 1 prikazuje rastlino pelinolistne ambrozije (Ambrosia artemisiifolia) pred cvetenjem, slika 2 pa rastlino navadnega pelina (Artemisia vulgaris). Foto: L. Leskovšek
V obdobju pred cvetenjem rastlino pelinolistne ambrozije prepoznamo po zelenih, dvakrat pernato deljenih listih. Struktura listov je podobna kot pri navadnem pelinu, s katerim jo lahko tudi zamenjamo. Rastlina zraste od 30 cm do dveh metrov visoko in ima pokončno ter precej razvejano steblo, ki je rdečkasto in močno dlakavo. Ambrozija cveti od konca julija do konca septembra. Ena rastlina ima lahko tudi 60.000 semen in s tem nekaj milijonov pelodnih zrn, ki imajo odlične aerodinamične lastnosti, saj lahko s pomočjo vetra prepotujejo tudi razdalje večje od 100 km. Seme ambrozije ostane v tleh kaljivo do 20 let in več.
ZAZNAVANJE RASTIŠČ:
Danes je ambrozija razširjena že skoraj po vsej Sloveniji. Pogosto jo najdemo na površinah ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov ter na zapuščenih njivah in travnikih. V zadnjem času pa se pri nas pojavlja tudi kot plevel v sladkorni pesi, krompirju, koruzi in sončnicah.
Rastline pelinolistne ambrozije, ki so po velikosti še majhne, najlažje odstranjujemo ročno s puljenjem ali uporabo herbicidov. Foto: D. Bajec
Glede prepoznavanja ambrozije in ukrepov proti njej se lahko obrnete tudi na Službo za varstvo rastlin na KGZS-Zavod Novo mesto.
Pripravila: Domen Bajec in Karmen Rodič, Služba za varstvo rastlin na KGZS - Zavod Novo mesto
