Predstavitev knjige dr. Borisa Golca: Valvasorjeva hiša v Krškem: napačna in prava
4. obletnica delovanja Mestnega muzeja Krško in nova pridobitev
Krško, 3. april 2014 - Avtor knjige dr. Boris Golec je pred nekaj leti zavrnil možnost, da bi kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) lahko umrl v t. i. Valvasorjevi hiši v Krškem, na katere pročelju je od leta 1894 vzidano spominsko znamenje. Ob tem je z veliko mero gotovosti zapisal, da je bila polihistorjev zadnji dom druga hiša, oddaljena nekaj deset metrov od napačne hiše, južni del Mencingerjeve hiše. Namen monografije, ki je izšla konec leta 2013, je osvetliti obe hiši v luči vseh dosegljivih podatkov in razjasniti morebitne dileme o tem, katera je prava. V ospredju raziskave sta vprašanje, komu je v polihistorjevem času pripadala t. i. Valvasorjeva hiša, in historiat hiše, ki je bila v resnici v lasti kranjskega polihistorja , tj. južni del današnje Mencingerjeve hiše.
Zgodovinar dr. Boris Golec, znanstveni svetnik na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU v Ljubljani in izredni profesor za slovensko zgodovino zgodnjega novega veka sodeluje z Mestnim muzejem Krško že od prvega dne delovanja, saj je med drugim poskrbel, da sta na odprtju obnovljenega Valvasorjevega kompleksa, 30. 3. 2010, sodelovala tudi dva Valvasorjeva potomca polkovnik Egon Ehrlich in Dr. Franz Alfons Mahnert. Sodelovanje pa se je nadaljevalo pri novih raziskovalnih projektih, ki ne vključujejo samo Valvasorja, ampak tudi 18. Stoletje in druge teme. Je soavtor raziskave in stalne razstave Dolgo razsvetljensko 18. stoletje, ki privabi številne obiskovalce.
Knjigo Valvasorjeva hiša v Krškem: napačna in prava (izdajatelja Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU in KDK, enota Mestni muzej Krško. 148 strani) sta predstavila skupaj s kustosinjo Alenko Černelič Krošelj. Pogovor je osvetlil ozadje sodelovanje, predvsem pa metode dela in številne poti, ki so avtorja pripeljale do podatkov, s katerimi je dokazal, da leta 1894 določena hiša ne more biti Valvasorjeva in da je slavni polihistor s svojo družino živel v južnem delu hiše, ki jo poznamo kot Mencingerjevo hišo. Obe hiši sta označeni, nova dognanja pa omogočajo dopolnitev poznavanja preteklosti mesta in življenja v njem.
Drugi del dogodka je bila predstavitev in ogled nove pridobitve Mestnega muzeja Krško, prvega celotnega prevoda Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. Številka 249 od 1500 oštevilčenih izvodov meščanske izdaje Slave vojvodine Kranjske (15 knjig zvezanih v 4 dele), je dopolnila razstavo Valvasorjevi v Krškem in je na voljo in dostopna vsem, ki obiščejo muzej. Ob tem je bil izdan tudi Zemljevid Vojvodine Kranjske, ki je tudi dodan h knjižni vitrini.
325 let po izidu Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, v letu družinskega čebelarstva, v luči pridnosti in izjemne predanosti, ki sta lastna tudi avtorju knjige dr. Borisu Golcu, predvsem pa kot vabilo k branju in obisku Mestnega muzeja Krško naj služi naslednji navedek iz prevoda Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske (1689, 2009): »V deželi vidimo različne mušice in muhe: med njimi imajo čebele upravičeno prednost: saj po svoji koristnosti daleč prednjačijo ne le pred vsem krilatim mrčesom, temveč tudi pred vsemi pticami pevkami in pticami za lov. Manjše ko so te medene ptičice, tem večje zraste po pravici začudenje, človeku ustvarjajo tako izvrsten užitek… Na Kranjskem ji pravijo zhebela: in jih imajo tukaj silno veliko, ker obogatijo tudi marsikaterega poštenega hišnega gospodarja, če ga hoče Bog s tem blagosloviti… (str. 454)
Knjiga Valvasorjeva hiša v Krškem: napačna in prava je na voljo v muzejski trgovini Mestnega muzeja Krško, celovit prevod Slave vojvodine Kranjske pa lahko pridete prebirati na razstavo Valvasorjevi v Krškem, prav tako v Mestnem muzeju Krško.
Pripravil: Mestni muzej Krško
